Nicolas Jaar – Space is Only Noise

Nicolas Jaar je nepredvidljiv in težko opredeljiv. Njegov prvenec Space is Only Noise biva na več bregovih hkrati (ambient, techno, »field recordings« itd.), a zveni vseeno zaokroženo in homogeno. Kljub množici idej premore enoten lesk – lesk premišljenosti in sofisticiranosti. Slušalke so skoraj obvezna oprema, saj s pomočjo njih odkrijemo, da na videz monotone in ponavljajoče se ideje vsebujejo vrsto zvočnih odtenkov in minimalnih sprememb, v katerih korenini albumova privlačnost in subtilna zagruvanost. V ospredju je ljubezen do detajlov, brisanje mej med »elektronskim« in »živim« in ustvarjanje toplega utripajočega vzdušja. Space is Only Noise je za vse, ki želijo slišati, kako eklektična je lahko glasba. Vsi, ki so letos še lačni Jaarove glasbe, pa lahko posežejo po kompilaciji Inés, ki je izšla pri njegovi založbi Clown and Sunset, EP-ju Don’t Break My Heart in projektu Darkside, na katerem Jaar s kolegom poustvarja floydovska prostranstva. Poleg Jamesa Blakea, eno izmed imen leta.

YouTube slika preogleda

Oneohtrix Point Never – Replica

Po kompilaciji Rifts (2009) in lanskoletnem albumu Returnal, je Replica prvi zvočni prelom Daniela Lopatina. Prostrani, mestoma kičasti in new agersko navdahnjeni sintisajzerski trakovi, ki so zveneli, kot da so prišli iz znanstvenofantastičnih osemdesetih, so na novem albumu okleščeni, potegnjeni v ozadje; svoj prostor so dobili glasovni koščki in celo beati. Replica je mozaik, v katerem se nahajajo koščki reklam iz osemdesetih; kolaž nenavadnih in skrivnostnih zvokov budi domišljijo in odpira vzporedne svetove. Tok je umirjen in skrivnosten, Lopatin pa tudi na tem albumu ostaja na eksperimentalni in raziskovalni strani ustvarjanja. Retrofuturistično.

YouTube slika preogleda

Kreidler – Tank

Kraftwerk so leta 1981 izdali Computerwelt, zaokrožen in konceptualni izdelek, ki se je vrtel okoli številk in baz podatkov, nadzora in paranoičnih scenarijev, ki izhajajo iz kopičenja informacij. Glasba je bila mehanična, klinično čista in gladka, a s toplim, človeškim dotikom, ki je blažil distopične in apokaliptične scenarije. Kreidler nadaljuje tam, kjer se je vizija Kraftwerkov končala. Povzemajo njihov minimalizem in mehanskost, strukturno pa se naslanjajo predvsem na ponavljanje vzorcev, na drobne korake, ki pesmi peljejo naprej – da se lahko potem spet vrnejo na začetek. Vseh sedem zapisov se vedno znova vrača na začetek, na že znane teme in linije, ki pa vedno zvenijo malce drugače. Včasih jih odpelje v nekakšen minimalističen funk, spet drugič v krautrockerske eksperimente, zadnji zapis pa vse do Kremlina. Kremlin rules, pravijo, in se s to gesto simbolično vrnejo k izvoru, v hladnovojna osemdeseta in h Kraftwerkom.

YouTube slika preogleda

Sepalcure – Fleur

Po dveh EP-jih je ameriški duo Sepalcure proti koncu leta izdal tudi svoj istoimenski prvenec. Na njem nadaljuje s svojim “fensi” pogledom na sodobno plesno elekstronsko glasbo, s podaljški v dubstep, techno in soul. Dvojec krasi čista produkcija, v kateri vladajo bleščeči sinitiji in glasovni koščki, ki spominjajo na evforične plesne himne iz zgodnjih devetdesetih. Prijetno kičasto in sladko kot sladkorna pena iz bližnjega zabaviščnega parka, a duo na prvencu ne ponudi ničesar, kar nismo slišali že na omenjenih EP-jih, zato gre na tale seznam EP Fleur.

YouTube slika preogleda

Shabazz Palaces – Black Up

Zanimive stvari se vedno dogajajo tam, kjer ni žarometa. V (mainstream) hip-hopu, ki ga po tajkunsko zadnjih deset let obvladujejo osebe tipa Jay-Z in Timbaland (zadnji čas pa – kam smo prišli! – celo David Guetta), je bil letošnji največji dogodek sodelovanje poslovnežev Westa in Jay-Zja, a stvari, kot sem že omenil, se dogajajo drugje. Recimo pri Shabazz Palaces, dvojcu, ki je svoj prvenec izdal pri nekdaj grungerski meki Sup Pop (hej, izdali so Nirvanin Bleach). Ena polovica dvojca, Ishmael Butler, je nase opozoril že v devetdesetih; takrat je s projektom Digable Planets izdal dva »pot kazajoča« albuma, z novim imenom pa je letos zarezal v srčiko modernega ustvarjanja. Next level beats, s težiščem v soulu, jazzu in dubstepu, abstraktna besedila ter teme futurizma in afrocentrizma, je le nekaj alinej, ki odlikujejo pričujoči album. Svež veter z obrobja.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv