Pri Beastie Boysih, hip-hoperski trojici iz New Yorka, ni skrivnosti in presenečenj, še manj nepredvidljivih obratov in zasukov.  Pri njih veš, kaj dobiš: hiperaktivno podajanje snovi, obskurne semple in kopico zabavnih rim. So »stara šola«, torej iz časa, ko se je »realness« še dokazoval na odru, z mikrofonom v roki, in ne z debelino zlate verižice, rožljanjem z orožjem in seksizmi. So eni izmed redkih iz stare garde, ki še brcajo in ki tudi po treh desetletjih zvenijo mladostno, brezskrbno in energično kot prvi dan. Njihov zanos in ljubezen do »igre« potegneta, nekateri albumi (npr. Paul’s Boutique ali Ill Communication) in pesmi (npr. Sabotage, Sure Shot ali Fight For Your Right) pa so se za vedno zapisali v kolektivno glasbeno zavest. Množice in kritike so osvojili s svojim neobremenjenim in iskrenim pristopom ter odprtim glasbenim duhom.

Hot Sauce Committee Part Two ne odstopa veliko od prejšnjih albumov. Mike D, Adrock in MCA še vedno zvenijo kot razposajeni najstniki, ki so prvič sami na morju (neverjetno, da se nahajajo že v petem desetletju svojega življenja!). Samozavestno stojijo v »areni«, stresajo rime, se hecajo in s svojo zavzetostjo pometejo z večino konkurence. Album je poln poklonov reperski sceni iz osemdesetih, torej okolju, iz katerega trojica izhaja. V ospredju je skorajda že otroško igranje z besedami in iskanje zabavnih ter kreativnih rim.  Celotna produkcija je sodobna, malce lo-fi in groba, a s spominom na stare čase (npr. na minimalističen electro iz zgodnjih osemdesetih). Mogoče bo kdo bentil nad efekti, ki zasedajo glasove, zaradi česar so besedila mestoma nerazumljiva, a kljub očitni kilometraži, so Beastie Boys še vedno s korakom v času. Vsaj, kar se tiče zvoka, oziroma »ovoja«. Njihova esenca in mentaliteta pa sta ostali isti – kot da se še vedno piše leto 1985 ter gledata Wildstyle in Beat Street. Celoten album je ena velika nostalgična zabava, zajebancija in izzivanje drugih reperjev na old school način (stopim-na-oder-primem-mikrofon-nimaš-za-burek-tako-dobro-mi-gre-tole-od-rok-daj-pokaži-kaj-znaš). Spet. A je potrebno priznati, da so v tem kar delajo dobri in prepričljivi, predvsem pa konsistentni (predvidljivi?) in prepoznavni (nezmožni razvoja?).

Ne zgodi se ravno pogosto, da na skupininih albumih slišimo glasbene goste. »Beastiji« so usklajena in uglašena celota s podobnim stilom, zato »tujec« med njimi težko najde svoje mesto. V pesmi Too Many Rappers pride do trka različnih stilov, hektičnega in naspidiranega Beastie Boysov ter Nasovega mirnega in uglajenega. Uglaševanje sil vseh nastopajočih da zanimive rezultate – vsaj, kar se energije tiče, medtem ko se besedilo dotika klasičnega vprašanja »pravih« in »fejk« reperjev (»Too many rappers and there’s still not enough MC’s«). Don’t Play No Game That I Can’t Win pa je pravcati poletni hit, v katerem pusti trojica več prostora Santigold, ki ob reagge/dancehall ritmih vabi na plesišče.

Letos mineva 25 let od izida videospota za pesem Fight For Your Right, zato se je skupina odločila, da to obletnico obeleži z nadaljevanjem. Spot za singel Make Some Noise govori kaj se zgodi potem, ko trojico vržejo z žura. Člane skupine igrajo Seth Rogen, Danny Mcbride in Elijah Wood, obstaja pa tudi daljša, 30-minutna različica, v kateri nastopa še več filmskih zvezdnikov. Video je poln referenc na skupinino delovanje, predvsem pa še en dokaz, da se ne vzamejo preveč resno.

Hot Sauce Committee Part Two (»enko« je skupina zaradi bolezni MCA preskočila in bo verjetno izdana naknadno) je še en dober izdelek v skupinini diskografiji. Beastie Boys so ohranili sproščenost, humor in samoironijo, ki jih krasi že od samega začetka, a vseeno ne smemo pozabiti, da kljub osveženi preobleki, skupina v letu 2011 ne piše prihodnosti (ali sedanjosti), ampak ostaja v svojem neprimerljivem svetu predvsem lep in nostalgičen spomin na malce drugačne čase.

Make some noise

YouTube slika preogleda

Don’t play no game that I can’t win (feat. Santigold)

http://www.vimeo.com/23078015
  • Share/Bookmark

Komentarji



8 komentarjev

  1. Nidurun, dne 20.07.2011 12:19

    z recenzijo se popolnoma strinjam, tako z vmesjem kot z zaključkom. fora beastie boysov je, da so fani muzike – tako kot jaz in ti. ohranjajo duhovno gibčnost in entiuziazem in res živijo za muziko v pravem pomenu besede. tako lahko ves čas zažigajo klubovje (bolj na tisto klubovje v glavi, ker ne vem, kje še vrtijo beastie boyse). lahko so marsikakšnim “legendam” vzor za vzorno samorecikliranje in ohranjanje mladosti. ta pa ima tudi svojo starostno plat. na žalost “skupina v letu 2011 ne piše prihodnosti (ali sedanjosti), ampak ostaja v svojem neprimerljivem svetu predvsem lep in nostalgičen spomin na malce drugačne čase.”

    vendar starci v normalnem svetu tudi ne vlečejo voza naprej. kje so mladi reparji?

  2. Nidurun, dne 20.07.2011 12:53

    čeprav tudi ne morem reči, da so se beastie boys uveljavljali brez mačizma – komad girls. hehe.

  3. nmohoric, dne 20.07.2011 14:14
    nmohoric

    Dobra recenzija, sam sem jo na omenjeni plošček spisal že pred časom…
    http://kracalnik.blog.siol.net/2011/05/30/beastie-boys-in-hot-sauce-commite-part-two/

  4. Simona Rebolj, dne 20.07.2011 14:36
    Simona Rebolj

    Ja, seveda, soglašam z vsebino recenzijo z dvema pripombama oz. “dopombama”. Nova plata žal ne premore nobenega komada, ki bi reflektiral nek preboj v žanru ali poseben efekt v samem konceptu ali sporočilu/panču, kar jim je prej uspelo vedno.

    Če je posvečanje glasbi kot taki pri njih prednost in je prebujenje old school pristopa v tem oziru več kot dobrodošlo, so na žalost ohranili v maniri old schoola tudi to, da ni nobene potrebe po uporabi repanja kot pomembne veščine, poleg ostalega. Skratka, Beasty boysi v smislu veščine repanja nikoli niso bili presežek in v tistem času ni kazalo, da bi bilo potrebno. Tudi danes potrebno ni, je pa zelo zaželeno, ker so se pojavili maherji, ki so učinkovito kotirali tudi s to platjo medalje žanra. Žal mi je, da se BB-ji niso v tem smislu tudi malo nadgradili. Če že ne, bi pa lahko vseeno fascinirali vsaj s kakšmo nadgradnjo v slogu in konceptu, tako so pa sproducirali pač zelo spodoben nostalgičen album, ja, ki mu v imenu njihpve tradicije ni kaj posebnega za oporekat, ampak vseeno mislim, da bi lahko zrasli in presenetili. Pa niso.

  5. IZTOK GARTNER, dne 20.07.2011 15:07
    IZTOK GARTNER

    Uf, spisal tekst o tem mitskem spotu, potem pa videl, da si o njem le nekaj minut nazaj pisal tudi ti :)
    http://iztokgartner.blog.siol.net/2011/07/20/beastie-boys-fight-for-your-right-revisited/

  6. Nidurun, dne 20.07.2011 23:46

    mohorič: kje’s, sošolac?

    simona: “Ja, seveda, soglašam z vsebino recenzijo z dvema pripombama oz. “dopombama”. Nova plata žal ne premore nobenega komada, ki bi reflektiral nek preboj v žanru ali poseben efekt v samem konceptu ali sporočilu/panču, kar jim je prej uspelo vedno”

    to je seveda res. moram reči, da predhonikov hot sos komiteja niti nisem posebej spremljal, tako, da ne morem komentirati. posledično v tej smeri niti do njih, starcev, nisem imel prevleikih pričakovanj. ne večjih od tega, kar so ponudili. čisto možno pa, da sem zgrešil kontekst, ker ne poznam zadnjih nekaj albumov.

    “Če je posvečanje glasbi kot taki pri njih prednost in je prebujenje old school pristopa v tem oziru več kot dobrodošlo, so na žalost ohranili v maniri old schoola tudi to, da ni nobene potrebe po uporabi repanja kot pomembne veščine, poleg ostalega. Skratka, Beasty boysi v smislu veščine repanja nikoli niso bili presežek in v tistem času ni kazalo, da bi bilo potrebno.”

    ja, v tem kontekstu, da so glasbeni zanesenjaki, se lahko čisto strinjam! dobra opazka, ki je še nisem zasledil o njih. se pa to njihovo navdušenje nad muziko pozna v bitih, kjer so popolnoma naravno združili nekaj eksperimentiranja, zgodovinskega pregleda in sodobnih konceptov s svojim lastnim.

    “Če že ne, bi pa lahko vseeno fascinirali vsaj s kakšmo nadgradnjo v slogu in konceptu, tako so pa sproducirali pač zelo spodoben nostalgičen album, ja, ki mu v imenu njihpve tradicije ni kaj posebnega za oporekat, ampak vseeno mislim, da bi lahko zrasli in presenetili. Pa niso.”

    bi lahko, vendar osebno nisem imel večjih pričakovanj. bolj kaj takega pričakujem od tamladih. vendar je pričakovanje spet bolj na njihovi strani kot normalno, ker tamladih ni. no, to je bolj stvar mojega večkrat popustljivega in razdrobljenega karakterja in prodornosti tvojega. hehe.

  7. mgerencer, dne 21.07.2011 20:46

    @Nidurun

    Girls je bolj najstniško fantaziranje, v smislu, da bi vsaj dala. Tole spada bolj v “pubertetniški mačizem”, medtem, ko je tisti drugi “retardiran mačizem”, hehe.

    Da ne pišejo prihodnosti in sedanjosti bi naj impliciralo, da se jih naj za boga ne smatra za rešitelje zvrsti. Mladih pa ni, veliko se je polagalo v Tylerja, a je ta njegov prvenec preveč samozaljubljen in zaprt, kot da ga je naredil samo zase. Rad bi ga imel rad, a mi nekako ne pusti, hehe. Shabazz Palaces so opcija, a bodo oni verjetno bolj uspeli v “alterju”, kot pa naredili kakšen premik na hip-hop sceni. Ne vidim takega, ki bi trenutno lahko prikorakal v mainstream in potegnil množice (in obenem bil še na nivoju), kot je recimo uspelo Eminemu. A on je že tudi prerastel kočljiva “hendrixova” in “morrisonova” leta in upam, da ne bo postal “Bono hip-hopa”, torej nekdo, ki ravno ne ve, kaj naj s sabo na “stara” leta.

    @Simona

    Se strinjam s tvojim komentarjem. Ta album ne bo ravno “klasik”.

    @nmohoric

    Thanx!

    @Iztok Gartner

    Spot si zasluži svoj zapis, ja.

  8. Nidurun, dne 21.07.2011 21:15

    mgerencer: se strinjam. seveda gre za drug koncept “mačizma”. ta je pri bb verjetno kulminiral s tem komadom. če so še vedno na tem nivoju, v kakšni drugi obliki, se jim verjetno zdi prebeden, da bi se z njim ukvarjali v glasbi. je pa hecno, kako je hip hop prikladen, če želiš svoj mačizem izraziti.

    tyler je v enem bistvu indie. ne more biti odprt. tyler je precej belčka iz srednjega sloja, takšen, da bi ga imele rade mlade hipsterke v evropi. mislim, da precej sodi v ta milje. mora biti samovšečen in premalo prodoren. če ne, letiš iz miljeja. glede shabazz se strinjam. tudi jaz vidim ta dva izvajalca kot edina z določeno izvirnostjo in izraznostjo v zadnjem času. sem pa prepričan, da nekje živi en mlad mc, ki mu bo uspelo narediti en raztur in komaj čaka na priložnost. lahko pa se midva zorganizirava. vidim te kot inženirja, ki poka bite, sebe pa kot nekoga, ki se razdaja na majku.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv