Prejšnji teden so v Ljubljani koncertirali Air. Objava pa ne bo o koncertu – ki je mimogrede, bil dober, razgiban in dovolj “organski” – ampak o nečem, kar se je dogajalo oziroma boljše povedano – slišalo, pred koncertom. Po zanimivi predskupini We fell to earth je iz zvočnikov začela igrati glasba. Po nekaj komadih me je podzavest pocukala za rokav, zajel me je občutek znanega in že slišanega. Kaj poslušam? Zakaj mi je vrstni red komadov tako znan? Na vrsti je bila zavest. The Cure, Black Sabbath in Nino Rota. Nato pa še Japan in Scott Walker. Seveda! Vrteli so kompilacijo iz serije Late Night Tales, ki jo je podpisal Jean-Benoit Dunckel, eden izmed članov dueta Air – tisti, ki je na koncertu tako pogumno lovil višje tone.

Kompilacija poleg že prej omenjenih imen vsebuje tudi Roberta Wyatta, Cat Power in Minnie Riperton. Moj najljubši komad pa je My Autumn’s Done Come od legendarnega Leeja Hazlewooda. Umirjen komad, ki se neverjetno creepy ziblje sem ter tja in vsebuje res čudovito mračna godala.

YouTube slika preogleda

Leta 2002 je izšel Deck Safari, 4-CD miks njunih najljubših komadov. Založba je izdelek reklamirala kot here’s what made the classic album ‘Moon Safari’ sound the way it did”, prvenstveno pa ni bil mišljen za prodajo. Jean-Jacques Perrey, Pink Floyd, The Beatles, Prince, Kraftwerk, Frank Sinatra, The Velvet Underground in Brian Eno je samo nekaj imen, ki zaokrožujejo to čudovito 4-urno potovanje po glasbeni zgodovini.

Miks pa seveda vsebuje tudi Gainsbourga, brez katerega Air ne bi zvenela tako kot zvenita. V spodnjem kratkem in sladkem slišim Cherry Blossom Girl … med drugim.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv