coldprey_plakat_low.jpg

Sedemdeseta in osemdeseta so bila rodovtina tla za slasherje, torej tip filma, kjer bolj ali manj skrivnostna pojava ubija neslutečo mladino, ki vedno v najbolj neprimernih situacijah zgreši pot ali pa se jim pokvari avto. Cold Prey je norveška različica že znane formule, kjer tokrat skupinica petih prijateljev gre na boardanje in je primorana zaradi nezgode enega izmed njih noč preživeti v zapuščenem hotelu (ki seveda ni zapuščen). To je začetek zapleta, ki se nato v dobri uri in pol odplete po vseh pravilih žanra. Zakaj torej Cold Prey sploh omenjati? Predvsem zato, ker ga krasi zelo dobro vzdušje, ki mestoma vleče na The Shining, ker film vsebuje minimalno oziroma skoraj ničto količino neumnih odločitev tipa “Uh, glej temna soba, le kaj je v njej?”in ker film pride skozi brez cheesy dialogov in mestoma celo prestopi meje žanra. Dobro, nekaterih klišejskih elementov se ne zmore otresti (partnerske zdrahe, žrtvovanje za drugega), a le-ti so hvala bogu zelo samoumevno podani in brez nepotrebnega dramatiziranja ter patetike. Aja, film tudi dobro izgleda, predvsem blede in kovinske barve dajejo filmu nekakšno ostrino in zaprtost, kar deluje kot poživilo drugače dokaj klišejskemu poteku.

Cold Prey je zadovoljiv slasher in lep dokaz, da se tudi že iz stokrat preigrane teme da iztisniti svež sok.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv