872_30-days-of-night-pic.JPG

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako napeto zrl v ekran. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje občutil pristno grozo brezizhodnega položaja in nemoči.

Spomnim pa se, da sem bil mnenja, da bo zelo težko narediti spet kakšno dobro in originalno odo postapokalipsi, torej situaciji, kjer naš svet preplavijo horde stvorov, ki pobijajo vse kar vidijo. Dawn of the Dead (remake), 28 Days Later in seveda še kakšen starejši klasik, je le nekaj imen, ki so prej omenjeni žanr zombijad (kar seveda nikakor ne pomeni, da so v njih vedno le zombiji), pripeljali do njegovih mej, scenarističnih, kot tudi vizualnih. Poleg vizualnih dobrin, ki jih taki filmi prinašajo (vedno nove originalne smrti ljudi ali stvorov), pa le-ti včasih segajo tudi dlje oziroma se lahko berejo kot analize medosebnih odnosov ali študija človekovega vedenja v ekstremnih situacijah.

30 Days of Night predstavlja zelo dobro vajo iz žanra, torej scenarija, kjer določen prostor zajame zalega stvorov. Prostor dogajanja v filmu je Aljaska, natančneje majhna vasica, ki jo napadejo vampirji. Da pa je mera polna, se vse skupaj začne dogajati, ko prebivalce vasice čaka 30 dni dolga noč, torej popolna tema. Vampirski motivi so zamegljeni. Zakaj so prišli ne vemo, prav tako od kod ne. A to v takih filmih seveda ni nikoli pomembno, saj so v ospredju predvsem ljudje ter njihova reorganizacija v ekstremnih razmerah. Ljudje se skrivajo, stiskajo na podstrešju in se poskušajo boriti proti nadmočnim vampirjem, a z malo uspeha.

Film ne posega preveč po klišejih žanra, je vseskozi resen in inteligenten. Izgleda in teče zelo neholivudsko in v njem celo Josh Hartnett, ki igra glavno vlogo, izgubi svoj zvezdniški sij. Omeniti je treba še dobro vzdušje in nekaj zanimivo posnetih prizorov (npr. ko pokol vaščanov spremljamo iz ptičje perspektive), ki film dvignejo nad povprečje.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv