Viva (Viva) prikaže vse klišeje o moških in ženskah, ki so se odvrteli v šestdesetih in sedemdesetih letih ter jih potencira do grotesknosti. Barbi je gospodinja, ki živi za svojega moža, deloholika. Ko pride domov, ga počaka v spodnjem perilu in z Martinijem v roki, sezuje mu čevlje ter obuje copate. Imata soseda, Sheilo in Marka, ona se sonči ob bazenu, on pa bere Playboy. A spolna revolucija je pred vrati, obe ženski ostaneta brez moških, zato se odpravita v svet. Postaneta ženski na klic in se spoznata s svetom nudizma, umetnosti, orgij, drog in še česa. Viva je pravi poklon starim seksploatacijskim filmom, moški je glaven, ženska pa že patološko ustrežljiva. Celoten film kar diši po sedemdesetih: od bizarne notranje opreme stanovanj, sleazy orkestralnega soundtracka, pa vse do pisanih barv, načina govora ter odštekanih oblačil. V filmu je veliko gole kože, gledalec vidi vse, Viva pa mestoma pade tudi že v področje soft porniča . V vsakem kadru režiserka Ana Biller predstavi določen kliše oziroma stereotip, ki iz gledalca izvabi smeh, a cilj režiserke je tukaj širši: tekom filma gledalec dobiva sliko o odnosu med spoloma v tistem obdobju ter trpko spozna, da so nekatere stvari še vedno iste tudi dandanes.

Viva je zelo gledljiv film, poln komičnih in zabavnih scen. Dialogi so pretirani ter tudi over the top odigrani s strani igralcev. Zaradi tega vse skupaj izpade še bolj fake in groteskno – a vse z nekim namenom! Režiserki je v Vivi zelo dobro uspelo ujeti duh sedemdesetih let, ki veje iz vsake pore tega posrečenega in simpatičnega filma. Kul!

Uradna stran Liffe festivala.

  • Share/Bookmark

Komentarji



1 komentar

  1. cherry, dne 22.11.2007 16:57

    Zanimivo. Sama namreč slabšega filma od Vive že dolgo nisem videla.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv