Ardour – feelings of great intensity and warmth.

Mtendere Mandowa alias Teebs ima smisel za humor. Na njegovi myspace strani sta pod rubriko »genre« navedeni dve oznaki: »other« in »visual«, torej oznaki, ki nam o naravi njegove glasbe ne povesta veliko. To zagonetnost in navidezno naključnost lahko razumemo kot posmeh glasbenemu predalčkanju, ki včasih navrže naravnost bizarne iznajdbe (moj favorit: underclass disco), po poslušanju njegovega prvenca pa se izkaže, da na videz naključno izbrani zvrsti vseeno nista tako naključni. Glasba se izmika jasnim mejam, črpa iz elektronskih prostranstev in hip-hopa, zato je oznaka »other« verjetno še najboljša, »visual« pa napeljuje k slikovitosti glasbe, ki izhaja iz Teebsove druge strasti – slikarstva.

Teebsova likovna dela označuje uporaba živih barv in zanimiv oblik, nekaj tega pa je prenesel tudi v svojo glasbo. Okoli leta 2008 je spoznal Flying Lotusa, eno izmed najbolj zanimivih pojav eksperimentalne glasbe zadnjih nekaj let, ki ga je takoj »preselil« k založbi Brainfeeder, zbirališču »čudakov«, ki delujejo onkraj hip-hopa in elektronske glasbe (npr. Tokimonsta, Samiyam, Ras G, The Gaslamp Killer, Lorn in the boss himself, Flying Lotus).

Teebs ustvarja na področju težje opredeljivega in opisljivega, a ima nekaj skupnega z ostalimi izvajalci pri Brainfeederu – ljubezen do hip-hop beatov. Že dolgo ni naslovnica albuma – ki je mimogrede, delo Teebsa – tako dobro napovedovala vsebino. Ardour je mehek in pisan kot kepa na naslovnici, ovit v razkošne teksture, ki sestojijo iz čudovitih »nazaj« predvajanih godal, v ozadju kapljajočih klaviatur, zmehčanih kitar in množice efektov, ki dopolnjujejo megleno zvočno sliko. Omenjene plasti zvoka imajo na albumu ključno vlogo – skoraj večjo, kot počasni in majavi hip-hop beati. Teksture so pisane, nasičene in žive kot Teebsove slike. Iz njih veje izjemna toplina in organskost, prav tako pa mehkost in neostrost, ki mejita že na zamaknjenost in psihadelijo. Verjetno postanejo pod vplivom halucinogenov ti gosti slapi godal taktilno oprijemljivi, dejansko »fizično prisotni« – skratka, tako »gostega toka« že dolgo ne, sinesteti, pripravite se na čutni trip!

Posamezne pesmi je težko, predvsem pa nesmiselno izpostavljati. Album deluje kot nedeljiva celota, ki poslušalca ovija v prijeten zvočni puh, ko pa v mehko tkivo udarijo še beati, je jasno: Ardour je eden izmed spregledanih albumov lanskega leta, album za vseh pet čutov, ki lebdi in se pred poslušalcem počasi razprostira. Teebs je našel svoj glas, svoj »kot«, v katerem suvereno stoji. Je abstrakten, tudi brez beatov , a ko je konkreten, bo kimanje z glavo prišlo samo od sebe.

Albumu ne morem veliko očitati, mogoče le to, da se nekatere ideje prevečkrat ponovijo, nekaj pesmi ne premakne nikamor, oziroma, da se »psihadelija« včasih sprevrže tudi v »monotonijo« – za odlično oceno bi moral biti za nekaj pesmi krajši. Kljub nekaterim zadržkom pa lahko mirno zaključim, da je Ardour še en dober izdelek iz hiše Brainfeeder, ob katerem bodo uživali ljubitelji zasanjanega in počasnega vzdušja, prekinjenega z občasnim klecanjem.

My Whole Life

YouTube slika preogleda

Autumn Antique

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv