Nice Nice – Extra Wov

Nice Nice so enostavno morali poslušati Popol Vuh in Klausa Dingerja. Prve zaradi očitne zapisanosti mistični psihadeliji, drugega pa zaradi monolitskih bobnov, ki tresejo membrane. Pri Warpu udomačen duo pa h konkretni porciji krauta, dodaja še hrupne izbruhe, garažno estetiko ter celo kratek izlet v afrobeat. Ni da ni, torej. Kraut faktor: 3/5.

YouTube slika preogleda

Emeralds – Does It Look Like I’m Here?

Emeralds so enostavno morali poslušati … ne, še enkrat. Emeralds SO poslušali meditativen ambient Ashre, analogne kozmične vrtince Tangerine Dream, vesoljski rock Harmonie ter pastoralo Popol Vuh. Does It Look I’m Here? je močno nasičen in psihadeličen, včasih prijetno brbotajoč in lebdeč, spet drugič oster ter neprijeten. Vesoljsko. Kraut faktor: 4/5.

YouTube slika preogleda

Arp – The Silent Wave

Alexis Georgopoulos alis Arp se naslanja na specifično podzvrst krautrocka, na zgodnje Kraftwerk (Ralf & Florian, deloma Autobahn) in Cluster (Sowiesoso in Grosses Wasser), ki so z elektroakustiko poustvarjali občutke nemškega podeželja. The Silent Wave je prežet s spokojnostjo in romantiko, s toplo pihajočimi analognimi sintiji, igrivimi zvokci in melodičnimi sekvencami, ki narekujejo navihan in brezskrben tok albuma. Na koncu se Arp pokloni tudi Brianu Enu (že sam naslov je “enovski” – From a Balcony Overlooking the Sea), mi pa ga lahko brez skrbi uvrstimo med tiste, ki “razumejo”, in ne “napiflano” povzemajo glasbeno zgodovino. Kraut faktor: 4,5/5.

YouTube slika preogleda

Neu! – Neu! ‘86

O tem albumu sem se obširno razpisal tukaj, zatorej na tem mestu le na kratko. Gre za ponovno (in prvo uradno) izdajo četrtega albuma nemške krautrock skupine Neu!, ki je v sedemdesetih letih izdala tri vplivne eksperimentalne albume. Neu! ‘86 je bil posnet sredi osemdesetih, a takrat zaradi kreativnih in osebnostnih nesoglasij med članoma ni izšel. Osemdeseta so na albumu pustila svoj pečat. Beati zvenijo bolj plastično, skorajda že »sintpopično«, več pa je tudi sintijev. Nekaj pa je ostalo nespremenjeno: še vedno slišimo minimalistične, izredno osredotočene ter seveda z motorikom gnane pesmi. Tudi ta album poganja dialektika med Dingerjem in Rotherjem – umirjena, meditativna nota se izmenjuje z impulzivnim in neukrotljivim. Neu! ‘86 morda ni tako prelomen kot prvi trije albumi, a še vedno “ein Muss!”

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv