Zadnjič sem brskal po moji, za ljubitelja filmov presenetljivo skromni filmski zbirki: naletel sem na nekatere favorite (npr. Lost Highway in Bladerunner), kot tudi na takšne filme, za katere sploh več ne vem, kako so se tam znašli (tisk na škatli filma Dungeons & Dragons sicer pravi, da bi ga moral dobiti zraven Nedeljskega, a kaj, ko tega časopisa nisem nikoli kupoval). Na posebnem mestu, no, na levi strani police, se gnetejo Leonejevi filmi, šest »ta glavnih« in The Colossus of Rhodes, njegov simpatičen izlet med sandalske epe. Zbirka še zdaleč ni dokončna, morda bosta svoje mesto v njej kdaj našla še My name is nobody (hecen špageti vestern s Henry Fondo in Terence Hillom v glavni vlogi) in A Genius, Two Friends and an Idiot (spet ena »špageterija« s Hillom, a tokrat v tandemu s Kinskim) – za prvega je Leone posnel nekaj prizorov, drugega pa produciral.

Skratka, vsak Leonejev film sem videl vsaj trikrat, nekatere tudi večkrat, z izjemo enega; Duck, you Sucker! sem videl samo enkrat, a zato obstaja dober razlog. Šele pred nekaj leti je namreč na DVD izšla končna in nerezana, dve uri in pol dolga različica, ki ustreza režiserjevi prvotni viziji. Gre verjetno za Leonejev najbolj zapostavljen film, kar je škoda, po drugi strani pa tudi razumljivo – tekmovati za pozornost z velikani kot so The Good, The Bad and The Ugly, Once Upon a Time In the West ali Once Upon a Time in America res ni lahko.

Dogajanje v Duck, you Sucker! je postavljeno v leto 1918, v čas mehiške revolucije. Film se začne s citatom komunističnega voditelja Mao Tse Tunga: The revolution is not a social dinner, a literary event, a drawing or an embroidery; it cannot be done with elegance and courtesy. The revolution is an act of violence. Revolucija je nasilna, nelepa ter »resnična«. Predstavlja širši okvir, v katerega sta vpeti obe glavni osebi, Juan in John. Juan Miranda (Rod Steiger) je voditelj nepomembne lopovske bande in pripadnik nižjega sloja; je neizobražen in “umazan”, a zvit in preračunljiv. V določenih osebnostnih potezah, če ne drugo pa po videzu, spominja na legendarnega Tuca iz The Good, The Bad and The Ugly – kar ni naključje, prvotno je namreč bilo mišljeno, da bo Juana igral ravno Elli Walach, torej igralec, ki je upodobil Tuca. John Mallory (James Coburn) je »gospod«, pripadnik IRA in mojster eksploziva, ki se skriva pred angleškimi oblastmi. Preko »flashbackov« počasi odkrivamo njegovo preteklost in na koncu filma spoznamo vzroke, ki so ga pognali v beg. »Flashbacki« niso nič novega v Leonejevih filmov; videli smo jih že v For a few dollars more in Once upon a time in the west – v slednjem počasi vznikajoče podobe razložijo usodno povezanost med likoma, ki ga igrata nepozabna Charles Bronson in Henry Fonda.

Duck, you Sucker! je avanturističen film, zgodba o dveh prijateljih, ki ju zbliža revolucionarna vihra in osebne koristi. Juan in John želita izkoristiti obsedeno stanje in v mestu Mesa Verde oropati banko. Oba spadata med tiste tipične Leonejeve like: amoralne, preračunljive in cinične. Revolucionarna vihra ju potegne v svoj vrtinec, a višji ideali ju ne zanimajo. To dobro pove Juan, ko se po spletu zabavnih naključij znajde v prvi vrsti revolucionernega odpora: “I don’t want to be a hero. I want my money«.

Film je prežet s črnim humorjem, ironijo in cinizmom. Je nasilen, marsikdaj tudi brutalen, a na drugačen način kot ostali Leonejevi filmi. Če je bila smrt v The Good, The Bad and the Ugly še silna, stripovska in v svoji monolitskosti skorajda že kul, v Once upon a Time in the West poetska in čutna, je v Duck, you Sucker! neposredna in brutalna, lahko bi rekli »resnična«. V filmu ni prostora za arhetipsko karikirane  junake, kot recimo v The Good, The Bad and The Ugly; Juan in John izpadeta bolj človeška, včasih že naravnost groteskna v svojem pehanju za “bogastvom”.

Duck, you Sucker! je izšel leta 1971. Je drugi del obsežne trilogije, ki jo sestavljata še Once Upon a Time in the West in Once Upon a Time in America. Film je bil zaradi želje, da bi ga gledalci povezali z Leonejem in njegovimi prejšnjimi filmi, v nekaterih državah preimenovan v A Fistful of Dynamite oziroma Once upon a time … Revolution.

Glasbo je napisal Ennio Morricone, ki je ozvočil vse osrednje Leonejeve filme. Morricone najmočnejše prizore v filmu še poudari, včasih tudi potencira. Glasba, s katero je opremil Leonejevo dolarsko trilogijo je bila prvinska in udarna, za Duck, you sucker! pa je izbral bolj igriv, iskriv, tudi prismuknjen pristop; združil je prostrane orkestralne slapove in psihadelične trenutke. Prilagam naslovno pesem, ki ga krasijo jokajoča godala, prismuknjen napev in čudovit glas Edde Dell’Orso.

YouTube slika preogleda

Duck, you Sucker! nosi prepoznaven Leonejev pečat, ki pa verjamem, da ni za vsakogar. Posamezni prizori so dolgi in pomenljivi. Nosijo občutek usodnosti, nekakšne epskosti; Leone ujame trenutek (vse kretnje, obrazno mimiko in ostalo nebesedno vedenje) in poskuša iz njega potegniti čimveč. Zaradi tega marsikdaj poslušam, da so Leonejevi filmi dolgovezni in nezanimivi, preveč stoični in epski ter brez soka oziroma libida, ki bi premišljeno vizijo obarval. Zakaj torej njegovi filmi fascinirajo? Mogoče zato, ker nas spominjajo na romane Karla Maya, Julesa Verna, na otroško obdobje, tam okoli desetega, enajstega leta starosti, ko smo želeli osvojiti celoten svet, ga prekopati po dolgem in počez. Njegovi filmi dišijo po velikih dogodivščinah, po daljnih krajih, ki so greli našo domišlijo v otroštvu. So filmi, v katerih (anti)junaki še imajo besedo, čeprav njegova zadnja dva filma že nosita nekakšno težo, nekaj kar težko opišem. Duck, you Sucker! je daleč od coolnessa njegove dolarske trilogije, prežet je s črnimi in pesimističnimi stvarmi, ki so še bolj izražene v njegovem zadnjem filmu Once Upon a Time in America.

P.S. Vsi italovestern feni vabljeni na tole, v vseh pogledih fantastično retrospektivo!

  • Share/Bookmark

Komentarji



1 komentar

  1. IZTOK GARTNER, dne 7.10.2010 20:09
    IZTOK GARTNER

    Tega še nisem videl, mi je pa My Name is Nobody zelo dober.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv