Kaj sem se naučil iz zadnjega šopka gibljivih slik:

Film, ki nosi letnico 2009, lahko izgleda kot da je nastal leta 1982.

The House of the Devil je posrečen poklon hororju iz osemdesetih, v katerem je vse na mestu: oblačila, pričeske, cheesy glasba, pa tudi takšne simpatične podrobnosti kot je oranžna pena na slušalkah od walkmana. Scenarij je enostaven, skorajda že arhetipski: mlada punca, sama v veliki in temni hiši.

Trio Herzog/Kinski/Popol Vuh je nekaj posebnega.

Užitek je gledati napol blaznega Klausa Kinskega, ki v Aguirri išče pravljični El Dorado, v Cobri Verde pa z istim, napol norim pogledom poskuša iz Afrike v Brazilijo spraviti čim več sužnjev. Tandem Herzog/Kinski je nepremagljiv, svoje pa dodajo tudi nemški krautrockerji Popol Vuh, zaradi katerih bodo nekateri prizori iz obeh omenjenih filmov za vedno ostali v moji glavi.

YouTube slika preogleda

Manchester je zakon.

Film 24 Hour Party People pa dokaz zato.

Šestdeseta so bila groovy in funky.

V njih se je našlo mesto tudi za Barbarello, simpatično neumnost z Jane Fondo v glavni vlogi, ki cel film paradira v pomanjkljivih oblačilih – ali pa jih sploh nima. Zgodba? Eh, rajši si oglejte spodnji video:

YouTube slika preogleda

Fellini ima več obrazov.

V Fellinijevi Casanovi v 120+ minutah vidimo vse: razuzdano življenje, neverjetne pripetljaje in bizaren humor; dovolj za izpolnjujoč filmski dogodek. V Fellinijevem Satyriconu v 120+ minutah vidimo vse: razuzdano življenje, neverjetne pripetljaje in bizaren humor; dovolj za izčrpujoč filmski dogodek.

Neumnost je neuničljiva, a obenem tudi zelo zabavna in gledljiva.

Crank 2, Death Race in Ninja Assasin.

Catherine Deneuve in Brigitte Bardot sta čudoviti.

Catherine je v filmu Repulsion odlično igrala vlogo nevrotične, seksualno zavrte ženske, v Bunuelovem Belle de jouru pa svoja nagnjenja izživi. V Le Meprisu se veliko govori in kadi, zgodi pa bolj malo, a vseeno: Bardotova je čudovita, tale pesem pa za zjokat lepa:

YouTube slika preogleda

Dobre zgodbe niso stvar preteklosti.

Od japonskih filmov Death Note in Death note 2 nisem pričakoval nič, a dobil veliko. Zgodba je enostavna: ljudje, katerih imena se zapišejo v skrivnostno beležko, umrejo. Kar sledi je napeto, nepredvidljivo in sapo jemajoče filmsko dogajanje, ki stavi na psihologijo in množico moralnih dilem. Res prijetno presenečenje, ki ga ne pokvari niti manjši budžet in očiten namen, da se z obema filmoma peca predvsem najstniško populacijo.

Dobre zgodbe so stvar preteklosti.

Paranoičen in tesnoben Twilight Zone. Dva dela sta bila dovolj, da sem spet “noter”. Zadnji mož na Zemlji ter prodajalec, ki je pretental smrt. Super.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv