Moje glasbeno desetletje. Še vedno brez vrstnega reda, a z nekaj težjimi zvočnimi zalogaji.

Doctor Rockit – Indoor Fireworks (2000)

Multipla osebnost. Samo Matthew Herbert alias Doctor Rockit lahko na en album spravi elektronske poskočnice, navihano zborovsko petje, pijanske napeve, simfonične žalostinke in z artizmom gnane romantične baladice. Ognjemet stilov in občutkov!

Höst – The Damage Suite (2001)

Oda imaginarni pokrajini izpod izkušenih rok Chrisa Eckmana in Ala DeLonera. Težko oprijemljiva glasba, v kateri ambientalna prostranost objema “živi” inštrumentarij. Premočno za “ambient” in preohlapno za “song”.

Dntel – Life is Full of Possibilities (2001)

Laptop pop. Prijetno brbotajoča in ljubezensko utripajoča elektronska glasba, ovita v mehko sladkorno peno. Just sweet!

Biosphere – Cirque (2000)

Zvoki nordijskega okolja se stapljajo z ambientalnimi tokovi, posnetimi glasovi in globokimi, zelo globokimi basi. Težko dostopen in zgoščen zvočni zid skozi katerega pronicajo čudovite melodije ledenikov in magičnost neusmiljene narave. Arctic ambient.

Re: – mnant (2001)

Glasba z veliko površino: sivo in črno. Včasih se zavrti v taktu postpostpost brenkanja na kitaro, spet drugič melje kot najboljši industrijski obrat. Oster post-industrial s triki “elektronikov”. Baje.

Spaceheads and Max Eastley – Time of the Ancient Astronaut (2001)

Vesoljska improvizacija, kjer tolkala narekujejo tempo, predirljiva pihala pa poslušalca prijetno zibajo v spanje (ali obratno). Glasba, ki preseneča in drami. Free form music at it’s best!

Radian – Rec.Extern (2002)

Abstraktno elektroakustično čudo s težko opredeljivimi referencami. Napeta glasba, ki biva med kovinskim skeniranjem in ritmičnim drajvom ter kaže afiliacijo do kompaktnih zvočnih struktur. Tole ni post nekaj, ampak začetek nečesa čisto novega in izredno vznemirljivega.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv