Skupino, ki v rubriki influences v eni sapi našteva imena kot so Coil, Brian Eno, Burzum, Clouddead, Earth ali Nico ter se opisuje kot kombinacija “britanske underground scene iz osemdesetih, skandinavskega black metala iz devetdesetih in brezčasnosti folk glasbe”, sem enostavno moral slišati. In povem lahko le eno: This is some weird and perverse shit ob katerem zbledijo tudi čudaštva t.i. New Weird Americe.

Ameriška skupina Kinit Her v svoji glasbi zrcali vzdušje potujočih glasbenikov srednjega veka, magičnih zaklinjanj, čarovniških ritualov, v besedila pa vnaša elemente taoizma, ezoterike in teorij zarote. A to še zdaleč ni vse. Na novem albumu Glyms or Beame of Radicall Truthes skupina kuri čarovnice, se potika po začaranih ameriški gozdovih, srečuje s pravljičnimi bitji ter se z večglasnimi zbori priližuje nebesom. Komadom daje imena kot so Hierophant Pentadrome, Topaz of The Dead Giant ali Falling Aeroliths, se spogleduje z glasbeno estetiko black metala in industriala ter nam nudi v poslušanje enega izmed najbolj bizarnih vokalov ever. Vokal skupine je nekaj posebnega in verjetno eden izmed možnih razlogov, zaradi česar bo večina poslušalcev prenehala s poslušanjem že po nekaj minutah. Pevec namreč zavija kot gremlin na heliju, kot cvileč goblin, ki ga po gozdu podi Golum, kot šala, ki si jo je izmislila banda najstnikov na tripu. A Kinit Her mislijo resno. Iz njihove glasbe veje srd, pesimizem in razočaranje nad človeštvom ter nekakšna utesnjenost ter creepiness, ki mestoma vleče na Comus, legendarno skupino iz Cantenbury kroga.

Že dolgo nisem slišal kaj tako grotesknega in na nek način tudi fascinantnega, zato razglašam Glyms or Beame of Radicall Truthes za moj prvi album leta.

  • Share/Bookmark

Komentarji



1 komentar

  1. Qhdc, dne 28.11.2010 15:13

    Dejansko ni švoh.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv