centipede-septober-energy-234829.jpg 

2000 (1971), BGO Records

Centipede je mamutski projekt Keitha Tippetta (klaviaturista skupine King Crimson), ki je nastal leta 1971. Projekt je obstajal samo dobro leto in v tem času pod taktirko producenta Roberta Frippa, posnel epsko kompozicijo Septober Energy (85 minut!), sestavljeno iz štirih delov. Ta mega orkester je bil sestavljen iz takratnih prominentnih glasbenikov iz jazz in rock področja, meddrugim tudi iz članov skupin kot so King Crimson, Nucleus ali Soft Machine (npr. Robert Wyatt). Septober Energy vsebuje vse, kar je bilo na začetku sedemdesetih kul in napredno: divji free-jazz naboj, jazz-rock tendence ter ogromno eksperimentiranja in improviziranja, ki korenini v psihadelični, kot tudi klasični glasbi. Septober Energy je ostal edini album orkestra Centipede, a se na njem nahaja toliko materiala in idej, da svet še enega takšnega albuma verjetno ne bi preživel. Gre za absolutni kult, za dokaj pozabljen album, ki so ga ob izidu raztrgali na koščke, izogibali pa so se ga tudi najbolj zvesti King Crimson feni. Kritiki so ga označili za pretenciozno in neposlušljivo zmedo, jaz pa v njem vidim neverjetno energično, idejno zelo bogato in kreativno zvočno tvorbo, ki je odlično preživela zob časa.

Septober Energy je razdeljen na štiri dele. Drugi in četrti del sta bolj strukturirana ter melodična, prvi in tretji pa čista bisera eksperimenta in improvizacije. Leta 2000 je pri založbi BGO Records, Septober Energy izšel kot dvojni album in tako je ta, skoraj že pozabljeni dragulj spet postal dostopen za poslušalce.

Prvi del je pravcata zvočna džungla in resen preizkus trdnosti poslušalca. Začenja se z rahlim valovanjem, z naključnimi zvoki glasbil ter vokalov, ki se počasi začnejo prekrivati ter na določenih točkah zgoščevati. Kar sledi je manična kakofonija, ples trobil in vokalov, free-jazz v najbolj prostem smislu, osvobojen vseh omejitev in konvencij. Nekaj čez 20 minut dolgi prvi del se zaključi meditativno, s pristno psihadelijo, s fuzijo godal ter zasanjenega večglasnega petja. A komaj se poslušalec navadi na neoprijemljivi in izmuzljivi zvočni tok, že se ga pahne v čisto drugi svet. Drugi del je v primerjavi s prvim bolj melodičen, skrbno strukturiran, z glavno temo, ki si jo posamezni inštrumenti med seboj podajajo. Vsak inštrument, pa naj gre za saksofon ali kitaro ima svojih pet minut slave, oder samo zase in veliko časa za izlete – za avtonomijo, preden spet izgine v nepreglednem morju orkestra. Približno na polovici drugega dela se plošča obrne, vzdušje spremeni. Orkester se nabere in začne delovati bolj avtoritativno. Svoboščin za posameznike je čedalje manj, slišimo samo še ogromen kolektivni val zvoka, ki postaja čedalje bolj glasen in razpuščen. Ko drugi del doseže vrhunec, se celoten inštrumentarij potegne v ozadje, v ospredje pa stopi petje, ki ob spremljavi klavirja zaključi prvi CD.

Tretji del kompozicije je verjetno najtežje poslušljiv. Preko uvodnega večglasnega petja, smo hitro napoteni v dinamičen bobnarski solo, ki se počasi pretopi v mrtvaško koračnico, v ogromen kotel godal in trobil, ki se brezciljno vleče do skoraj 14. minute, ko ga zamenja vihar, sestavljen iz živce parajočih violin ter grotesknih vokalov. Tretji del je pravi zvočni hardcore, a sapo jemajoč od začetka do konca. Četrti del se začne s Tippettovim klavirskim solom, a se kmalu sprevrže v mantrično ponavljanje enih in istih verzov, v klice po svobodi narodov, po svobodi človeka in se tako konča na najbolj možen veličasten način. Super!

Septober Energy je eden izmed najbolj vznemirljivih albumov in eden redkih jazz related albumov, ki ga lahko poslušam od začetka do konca. Gre za pravo kolektivno psihozo, za neponovljivo harmonijo vseh sodelujočih, za pristen izraz človekove ustvarjalnosti brez omejitev. Mestoma ga sicer od številnih idej kar trga na kose, a to ne spremeni spoznanja, da predstavlja Septober Enegy neobremenjeno ter vrhunsko muziciranje iz obdobja, ko je bilo – v vseh pogledih! – še vse odprto.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv