beck-odelay-deluxe.jpg

2008, Geffen

Beck je dandanes na svojih albumih zelo daleč od brahialnosti in lo-fi estetike zgodnjih del kot so Mellow Gold ali One Foot in the Grave. Odelay je v tem oziru bil nekakšen mejnik, torej prelomna točka, med že prej omenjenimi neobrzdanimi eksperimenti ter bolj zrelim in odraslim pristopom, ki ga ta edinstvena glasbena pojava goji zadnjih nekaj let. Šele z Odelayem smo lahko uživali ob njegovi eklektični žilici in glasbeni razgledanosti v vsem polnem sijaju, saj jih je prvč spravil v prebavljive in lepo poslušljive zvočne celote. Ali povedano drugače: če je bila ustvarjalna energija na prejšnjih albumih večinoma razvejana, z veliko stranpoti, je na Odelayu neverjetno natančno kanalizirana, vkalupljena, kar daje celotnemu albumu močan občutek kohezivnosti, skoraj že koncepta.

Strukturno gledano je torej pri Odelayu že šlo za pop, vsebinsko pa je vse skupaj zvenelo še vedno zelo neobrušeno. Na albumu slišimo ogromno zvrsti: npr. rock, naslednjo sekundo že folk in country, nato elektro in hip-hop, noise, psihadelijo in na koncu spet rock – včasih tudi vse skupaj v enem ali dveh komadih. Nenadni obrati in zasuki v komadih poslušalca nenehno presenečajo, a nikoli ne izpadejo kot poceni copy-paste nizanje raznih zvrsti. Odelay je prinesel nekaj najbolj znanih Beckovih komadov, npr. Where it˙s at, Devil`s Haircut ali The New Pollution in je ob času izida naletel na zelo dobre kritike.

Letos je izšla Deluxe različica albuma, kar v dotičnem primeru pomeni remastered zvok, novo naslovnico in dodaten CD z B-stranmi singlov in nekaj remiksi. Številčno gledano, je 14 originalnih komadov albuma, na Deluxe različici, dopolnjenih z 19-imi novimi.

Prvi CD vsebuje torej 14 komadov, ki smo jih lahko slišali že leta 1996 in 3 dodatne. Prvi je Deadweight, ki je odlična kombinacija tropicalie ter nekaterih psihadeličnih elementov in spet lep dokaz za Beckovo vsesplošno glasbeno razgledanost. Inferno in Goldchain sta dva komada, ki sta nastala med snemanji za Odelay, a nista bila uvrščena na končni izdelek. Na pričujoči Deluxe različici ju imamo tako možnost slišati prvič. Oba sta dobra, a nekako v primerjavi z ostalimi komadi, ki so prišli na album, delujeta kot skici, kot eksperimentiranje z raznimi stili, brez nekega cilja in rdeče niti. Oba komada sta tako le dokaz več, kakšno veliko delo je bilo opravljeno na komadih, ki so prišli na album, saj v primerjavi z njimi zvenita bolj razpuščeno, ohlapno strukturirano ter nekako v stilu »everything goes«.

Drugi CD po pričakovanjih ne prinaša presežkov. Na njem se nahaja nekaj remiksov in veliko B-strani, torej komadov, ki so polnili prostor na singlih albuma. Remiksi so trije. UNKLE remiks komada Where it`s at traja celih 12 minut in pol, a mu sapa poide že po dobrih treh minutah. Kar sledi je neskončno nizanje istih elementov, ritmov ter samplov, ki rezultirajo v dokaj dolgočasnem remiksu, nevrednem, takrat še zelo renomiranega projekta. Aphex Twin spelje Devil`s Haircut na svoj teren bizarnega in zvočno neprijetnega, a z zelo nezapomnljivim rezultatom. Tretji remiks nam da vedeti, kar smo tako ali tako že vedno slutili – namreč, da se v brahialnem Devil`s Haircutu skriva nabrita pankerska dimenzija, ki jo Mickey P. z žaganjem na kitaro v vsej polnosti izrazi. Med ostalimi komadi velja izpostaviti zabluženi Clock, spevni Electric Music and the Summer People, elegantni, z godali podprti Strange Invitation ter Burro, z mariačiji in s španskim jezikom okrašena verzija komada Jack-ass. Ostalo je močvirnat lo-fi eksperiment v maniri Mellow Golda oziroma Beckovih bolj zgodnjih del.

Album zaokroža lična embalaža z bookletom. V njem edinole pogrešam bolj podrobne informacije o B-straneh, torej na katerih singlih so se pojavile ipd.

Odelay je prestal preizkus časa. Ostaja edinstven dokument svojega časa, ko je bila pop igra še neverjetno zanimiva in raznobarvna. Crossover elementi Odelaya odmevajo tudi še danes, predvsem na vseh tistih albumih, kjer izvajalci pogumno rušijo meje med glasbenimi žanri. Beck tudi še dandanes dela kvalitetne in suverene albume, a tako energičen in idejno neobrzdan, kot na Odelayu ni bil več nikoli – vsaj zaenkrat.

Devil`s Haircut

YouTube slika preogleda

The New Pollution

YouTube slika preogleda

Deadweight

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv