kavcic_show.jpg

Če ste že prej brali dela od avtorjev kot so Kocbek, Kovačič ali Zupan, vedite, da v knjigi Prihodnost, ki je ni bilo dobite vse na enem mestu: drugo svetovno vojno, povojne poboje, življenje na podeželju in mestu pred, med in po vojni. Celoten program torej, ki ga pisatelj Vladimir Kavčič predstavi na dobrih 980 straneh. Njegov namen je jasen. Karseda podroben prikaz dogajanj v Sloveniji po drugi svetovni vojni, kjer spremljamo Danijela, fanta, ki se pride v Ljubljano šolat na klasično gimnazijo. Ozračje je obenem slavnostno, kot tudi že napeto. Evforijo, ki je vladala po vojni, začno kmalu nadomeščati velike družbene spremembe: iskanje izdajalcev, rubeži lastnine bogatih meščanov ter vzpostavljanje nove, ljudske oblasti. Medtem, ko se Danijel skuša znajti in prilagoditi tej novi dobi, pa ga lovijo tudi demoni preteklosti, predvsem hudi strahovi, saj je med vojno za las ušel ročni bombi, ki je ubila njegovi teti. Pisatelj tako večinoma niha med sedanjostjo in preteklostjo, med sedanjimi problemi Danijela, ki se nanašajo na vključevanje v družbo ter preteklostjo, ko podoživlja strahove in grozote vojne.

Danijela, kot junaka druge vojne hitro sprejmejo v mladinsko organizacijo aktivistov, a se kmalu izkaže, da je v njej prostora za ljudi, ki so bili v vojni aktivni, čedalje manj, vodilna mesta pa že prevzemajo predvsem meščani, mladi fantje, ki vojne niso videli od blizu. Pisatelj lepo pokaže, kako so delitve na bele in rdeče razdružile cele družine in celotno družbo, kako so nekateri te delitve uporabljali predvsem za diskreditiranje tekmecev na službenem ali ljubezenskem področju in predvsem to, da je ta, tako popoln sistem imel velike luknje že nekaj let po koncu vojne. Pravtako pa dobimo tudi vpogled v povojno paranoično stanje tedanje oblasti, ki je videla sovražne elemente vsepovsod in je zaradi tega rekrutirala špiclje tudi med mladimi.

Glavne osebe v knjigi so dobro sestavljene, večinoma jih med sabo ločimo po treh, štirih lastnostih. Določeno evolucijo doživi predvsem Danijel, ki se tekom knjige spreminja iz asocialnega in bojazljivega človeka, v bolj samozavestnega in sigurnega.

Kavčiču gre v knjigi predvsem za karseda detajlen prikaz življenja po vojni, kar pomeni, da se spušča v razkrivanje in opisovanje še tako obrobnih dogodkov glavnih oseb. Bralec je tako zraven pri vsakem izletu, vsakem pogovoru, sliši še tako obrobno zgodbo. To pomeni, da se knjiga mestoma, že kar boleče vleče in napeljuje bralca, da preneha ali pa preskoči določene pasaže v knjigi. A manj zanimivim pasažam, večinoma sledijo spet bolj zanimive, tako, da bo potrpežljiv bralec vseeno večkrat nagrajen, kot pa frustriran.

Priporočeno branje, s katerim bo bralec dobil dober vpogled v družbena dogajanja v Sloveniji po drugi svetovni vojni !

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv