medium_grindhouse_posters.jpg

Grindhouse pod taktirko Tarantina in Rodrigueza je hommage na istoimenski filmski cirkus B-produkcij iz sedemdesetih, v katerih je prevladovala gola koža, nasilje in hektolitri krvi. V Ameriki se je njuna različica Grindhousea zavrtela po vzoru originala in sicer dva filma hkrati, back to back – najprej Planet Terror Rodrigueza, vmes štrije fake trailerji in nato še Tarantinov Death Proof. A koncept se ni obnesel (baje so nekajkrat nekateri gledalci že po prvem filmu odhajali iz kinodvoran), zato so se “šefi” odločili, da bo v Evropi zadeva prišla v kino ločeno – torej Planet Terror in Death Proof posebej, na žalost brez vseh fake trailerjev. Magija celostne izkušnje je tako šla, a upam, da bo kmalu izšel DVD s prvotno vizijo.

Zabava se začenja s filmom Planet Terror, ki se je Rodriguezu res posrečil. Zombiji napadajo, mesto se brani, v ozadju pa je toksičen plin, ki je glavni vzrok vsega. Vidimo vse: golo kožo, ravno dovolj preprosto zgodbo, velike količine krvi ter takšnih ali drugačnih simpatičnih pretiravanj. Smeh je zagotovljen, film pa dovolj sleazy ter nagnusen, da se lahko postavi ob bok vsem Grindhouse originalom. Kul film!

Drugi v paketu je Death Proof od Tarantina, ki ga reši predvsem genialni Kurt Russell v vlogi Mikea, norega kaskaderja, ki naokoli paradira v svojem death proof avtu ter ubija nič sluteče ženskice. V filmu je veliko Tarantino trademarkov: od vseobsegajoče nostalgije po zlatih sedemdesetih, različnih glasbenih obskuritet iz pretekle zgodovine do seveda velecenjenih (in velikokrat prekleto precenjenih) maratonskih »Tarantino dialogov«, ki jih nisem nikoli dobro prenašal. Taki dialogi vedno trajajo in trajajo, ne da bi veliko doprinesli h končnemu izdelku. In to slednje mu je uspelo tokrat res dobro, saj smo dvakrat priča pravim epskim pogovorom, kjer dekleta kvantajo in bluzijo kot velike, gledalec pa po par mintuah že gleda na uro in se mu vse skupaj zdi le skrajno bedasto. V bistvu so mi zaradi tega šli vsi ženski liki v filmu na živce (razen Rose McGowan) in sem komaj čakal, da se bo pojavil Kurt Russel ter jih vse skupaj pospravil. A kljub temu film ni slab, dobrih scen ne manjka, kul poteze so pogoste, škoda le, da včasih predolgo teče v “leru”. Konec je pričakovan, dekleta se maščujejo, Mike pa potegne kratko.

Prav tako sem pogledal še vse štiri fake trailerje, med katerimi sta mi bila najbolj všeč Don`t (Edgar Wright) in Machete. Po slednjem bo Rodriguez celo posnel dolgometražec, ki bo sigurno super! Werewolf women of the SS (avtor je Rob Zombie) in Thanksgiving (Eli Roth) pa sta bila dobra, a nič posebnega.

Ne glede na nekatere minuse je Grindhouse velik paket zabave, ki ga že zdaj lahko štejemo med klasike!

Grindhouse trailer.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

  • Arhiv